Mama in otrok sta tesno povezana že v času nosečnosti. Ta vez se nato nadaljuje tudi po rojstvu. V prvem letu otrokovega življenja mama popolnoma prilagodi svoje življenje potrebam otroka. Zanj skrbi, ga pestuje, umiva, oblači, ljubkuje, se z njim pogovarja, se mu smeji ipd. Na ta način se med njima stke posebna čustvena vez ter gradi zaupanje.
Navezanost je emocionalna vez med otrokom in njemu pomembnimi drugimi, ponavadi je to mama, lahko pa je tudi oče ali kdorkoli, ki je otroku blizu in skrbi zanj. Začne se vzpostavljati od rojstva naprej in traja celo življenje. Je temeljni mehanizem, ki otroku omogoča, da izoblikuje trajne in varne medosebne odnose, od katerih je odvisno njegovo preživetje. Za razvoj načina navezanosti je posebej pomembno, kako se starši odzivajo na otrokove potrebe. Ko se otrok znajde v neki stresni ali negotovi situaciji, npr. če je utrujen, prestrašen ali bolan, poišče fizično bližino njemu pomembne osebe, pri kateri išče varnost, oporo in zatočišče. Šele ko jo doseže, se lahko pomirjen ponovno vrne k igri, raziskovanju okolja, v odnose z drugimi. Lahko bo razvijal samozavest in vero vase ter v druge. Zaupal bo in verjel, da mu bodo starši pomagali pri umirjanju in da bo z njihovo pomočjo vedno bolj razumel sebe in zunanji svet.
Govorimo o varni navezanosti, kar pomeni, da otrok zaupa svojim staršem ter se počuti ljubljenega. Otrok začne radovedno kukati v svet prav iz varnega maminega naročja. Cilj navezanosti je zaščita otroka pred raznovrstnimi nevarnostmi in razvoj njegovih sposobnosti za samoobrambo. Če pa otrok ne more zaupati svojim staršem, če se starši nanj odzivajo neprimerno ali sploh ne, se otrok nanje naveže ne-varno. Otrok postane tesnoben. Nauči se, da mora stres in stisko zdržati zase in se na starše ne more zanesti.
Na temeljih navezanosti se odvija otrokov nadaljnji osebnosti ter medosebni razvoj.
Obdobje, ki je najbolj občutljivo in najpomembnejše za navezovanje, je od rojstva pa vse do tretjega leta.
Od rojstva do 3 mesecev – faza nediskriminatornega odzivanja na ljudi. Otrok se na ljudi odziva z nasmehom, prav tako uporablja vedenja, kot so jok, sesanje, refleksno požiranje, prijemanje. S temi vedenji kaže svoje potrebe in odrasli se morajo nanje odzvati – gre za vzorce navezanosti.
Od 3 mesecev do 6 mesescev – otrok usmerja svojo pozornost k domačim odraslim osebam. Na tuj obraz se odzove s strmenjem, medtem ko na domačega odreagira s smehom, vokaliziranjem, prijemanjem.
Od 6 mesecev do 3 let – intenzivna primarna navezanost. Otrok pokaže navezanost na eno osebo, v večni je to mama, saj najpogosteje zadovoljuje otrokove potrebe in mu povzroča ugodje. Do neznancev kaže negotovost – strah pred tujci. V ospredje pride separacijski strah – strah pred ločitvijo z mamo.
Od 3. leta do konca otroštva – otrok ne potrebuje več osebe, na katero je navezan, ves čas ob sebi. Otrok se počuti varnega in se zna v večini primerov potolažiti sam, saj starševsko skrb ponotranji.
Okrog 18. meseca se navezanost lahko razširi naprej na druge osebe, ki so otroku blizu (npr. stari starši, sorojenci, vzgojitelji …). Otrok tako ni več navezan le na eno osebo. Vendar se navezanosti na druge osebe razlikujejo od primarne navezanosti, ki jo vzpostavi otrok ponavadi z mamo.
ALI STE VEDELI, KAKO POMEMBEN JE MATERIN POGLED V PRVEM LETU ŽIVLJENJA?
- Allan Schore pripisuje velik pomen odnosu med materjo in otrokom. Namreč možgani otroka se razvijajo v kontaktu z drugo osebo. Pomembna druga oseba, navadno je to mati, deluje kot psihološki regulator dojenčkovega živčnega sistema, ki je odvisen od izkušenj.
- V PRVEM letu življenja je za dojenčkov socialni in čustveni razvoj še posebej pomemben čustven izraz matere. Dojenčka zelo zanima materin obraz, predvsem njene oči, in je pomembno, da je udeležen v trenutke intenzivnega vzajemnega stremenja! Ti trenutki predstavljajo intenzivno čustveno komunikacijo. Zato je pomembno, da ko otroka dojimo, nismo na primer na telefonu ali pa zatopljeni v našo najljubšo oddajo, saj je to za otroka ključen trenutek povezave in komunikacije, ki se odraža v njegovem občutku varnosti, ljubljenosti in zaželenosti.
- Pomembno je, da smo kot starši pozorni na to, kaj otrok potrebuje. So trenutki, ko nas otrok rabi in moramo biti ob njem, hkrati pa so trenutki, ko je pomembno, da otroka pustimo, da se igra sam in raziskuje svoje okolje.
- Uglašenost (med materjo in otrokom) je zelo pomembna za ustrezen ČUSTVENI razvoj otroka. Poleg tega pa je uglašenost bistvena tudi za razvoj MOŽGANOV.
REGULACIJA OBČUTKA SRAMU
- V DRUGEM letu življenja pride do pomembnih sprememb v socialnem in čustvenem razvoju otroka. Vloga matere pa se v tem obdobju spremeni, v ospredje stopi SOCIALIZACIJA.
- Tako se pojavi čustvo SRAMU.
- Otrok v materinih očeh ne vidi samo odobravanja, ampak tudi neodobravanje. Očesni kontakt, ki mu je prej dajal ugodje, je sedaj tudi izvor izkušenj sramu.
- Sram v otroku povzroči stanje nenadnega stresa, ki ga ne more sam regulirati in to stanje lahko traja dolgo ter ima zelo negativne učinke na malčka in njegov razvoj. Zato je pomembno, da starši aktivno pomagajo otroku pri reguliranju čustva sramu. Tako ponovno vzpostavijo kontakt z otrokom po dogodku, ki je pripeljal do neodobravanja. Prav to pa je bistvenega pomena in bo vplivalo na to, kako otrok doživlja odnose tudi kasneje v svojem življenju. V kolikor starši uspejo navezati ponovni stik, se otrok ne bo bal odnosov in bo verjel, da se bodo ugodje in pozitivni odnosi povrnili.
· Vse to pa je osnova za VARNO NAVEZANOST.
NA SPODNJI POVAZVI SI LAHKO POGLEDATE ZANIMIV FILMČEK NA TEMO NAVEZANOSTI:
https://www.youtube.com/watch?v=OWbL2aAcQ0g
V zelo kratki anketi (eno vprašanje) vas prosimo, da ocenite prispevek o navezanosti. Hvala.
https://1ka.arnes.si/a/548bc475
Vir:
- Lampe P. (2009). Teorija navezanosti in transakcijska analiza. V Kairos, letnik 3, številka 3-4. Dostopno na: http://www.skzp.si/wp-content/uploads/2016/02/Kairos_2009_let3_34.pdf
- Kljajić M. (2011). Navezanost otroka na mater. Diplomska naloga. Dostopna na: http://pefprints.pef.uni-lj.si/394/1/Diplomska_naloga_-_Maja_K..pdf?fbclid=IwAR1tsSjMCflfEEohIcxhHtmtX0-vqOdnHRfUAMr6rTAEXDnx2OShN0I0UYs
- Poljanec A. (2013). Za navezanost na otroka so kritična prva 3 leta. Dostopno na: https://www.iskreni.net/vsebine/druzina/za-navezanost-otroka-na-starse-so-kriticna-prva-3-leta
- Žvelc, G. (2011). Razvojne teorije v psihoterapiji. Ljubljana: Založba IPSA