Razvojna obdobja predšolskih otrok

 

PRENATALNO OBDOBJE od spocetja do rojstva

Prenatalno obdobje je obdobje, ki traja od spočetja otroka do njegovega rojstva. To obdobje je izjemno pomembno, kar se večina mamic zaveda, a je hkrati lahko zelo občutljivo. Ženske v tem obdobju postajamo bolj čustvene in ranljivejše, tudi naše razpoloženje bolj niha. Pomembno si je zagotoviti čustveno stabilnost v času nosečnosti in pozornost usmeriti tako na fizično, čustveno, mentalno in duhovno raven, saj bo le ta imela pozitiven vpliv na dojenčka že v trebuhu in kasneje še v življenju otroka. Hkrati pa lahko ta čas izkoristimo na primer za to, da se fizično, psihično in mentalno pripravimo na porod, kar nas razbremeni in raztaplja naš strah. Za telesni razvoj dojenčka je značilno, da že vse od začetka, genetske osnove delujejo vzajemno z vplivi iz okolja. Tako se oblikuje osnovna telesna zgradba in organi. Začne se hitra rast možganov, ki je v tem življenjskem obdobju najhitrejša. Prisotna je velika občutljivost za vplive iz okolja. 

Na spoznavnem razvoju je temeljno razvijanje sposobnosti za učenje, pomnjenje in odzivanje na čutne dražljaje. 


OBDOBJE DOJENCKA IN MALCKA od rojstva do 3. leta 1

Obdobju od rojstva do 3. leta pravimo obdobje dojenčka in malčka, saj se v tem času začnejo pojavljati izrazite spremembe na telesni, spoznavni in psihosocialni ravni. Ob rojstvu bolj ali manj delujejo vsa čutila in telesni sistemi, možgani se razvijejo v vsej svoji kompleksnosti in so močno občutljivi na vplive iz okolja. Pri dojenčkih je prisotna nagla telesna rast in razvoj gibalnih (motoričnih) sposobnosti. 

Spoznavni razvoj se pri dojenčkih začenja že zelo zgodaj po rojstvu, saj je že v prvih tednih sposoben učenja in pomnjenja. Proti koncu drugega leta se razvija sposobnost uporabe simbolov in reševanja problemov, zelo hitro pa se razvijata tudi razumevanje in uporaba jezika.

V tem zgodnjem obdobju dojenček oblikuje navezanost na starše in druge pomembne osebe, zato je ključnega pomena, kako se odzivamo na njegove čustvene potrebe, kako jih zadovoljujemo, saj vse to vpliva na razvoj samozavedanja, hkrati pa tudi na prehod od odvisnosti k samostojnosti. Otrok dobiva večje zanimanje za druge otroke.


PRENATALNO OBDOBJE od spocetja do rojstva 2

Zgodnje otroštvo zajema obdobje od treh do šestih let. Pri otrocih se pojavljajo mnoge v navzven vidne spremembe kot so enakomerna rast, bolj skladen videz, razmerja med deli telesa postanejo podobna kot pri odraslih. Zmanjša se tek in mnogi otroci imajo težave s spanjem. Izpostavi se ročnost, ena roka postane dominantna; izboljšajo se drobne motorične spretnosti, pri katerih uporabljamo manjše mišice rok in nam omogočajo držo pisala, pisanje, barvanje, uporabo jedilnega pribora, zavezovanje čevljev itd., ter grobe motorične spretnosti, pri katerih uporabljamo velike telesne mišice, ki nam omogočajo plazenje, sedenje, plezanje, hojo, elementarne igre z žogo, vožnjo s kolesom in podobno.

Če se dotaknemo spoznavnega razvoja lahko vidimo, da je mišljenje otrok v obdobju zgodnjega otroštva precej egocentrično naravnano, kar pomeni, da otrok še ni zmožen razlikovati svoje perspektive bodisi svojega razmišljanja, zaznavanja, doživljanja, od perspektive drugih, vendar se razumevanje tujih stališč krepi. Prisotna je spoznavna nezrelost; nerazvitost umskega presojanja, interesov, ki vodi v nekatere nelogične predstave o svetu. Govor in spomin se izboljšujeta, bolj napovedljiva postane inteligentnost. 

Razumevanje čustev postane kompleksnejše in gre za prepoznavanje in razumevanje tako temeljnih kot tudi sestavljenih čustev. Pomembni napredek se kaže na področju nadzora nad čustvenim doživljanjem in izražanjem, kar pa ima tudi pomembno vlogo v posameznikovih socialnih odnosih. Samopodoba kot takšna se začne oblikovati v obdobju zgodnjega otroštva in se postopno razvija vse življenje. Na njeno oblikovanje vplivajo na eni strani izkušnje otroka ob doseganju različnih pomembnih mejnikov, ki vzbujajo občutek kompetentnosti, na drugi strani nanjo vplivajo povratne informacije pomembnih oseb (staršev, vzgojiteljev, učiteljev) ob teh dosežkih. Samospoštovanje je celostno in nam sporoča, kako zadovoljni smo s sabo - ali se ocenjujemo kot pozitivno ali negativno in v kolikšni meri se sprejemamo, takšne kot smo. Otrok v tem obdobju ni več v tolikšni meri odvisen od staršev in drugih oseb in se s tem zvišuje njegova neodvisnost. V ospredju je iniciativnost, imajo več samonadzora in skrbi za samega sebe. Razvije se spolna identiteta, ki pomeni, kako oseba občuti in definira svoj spol. Igra pri otrocih postane bolj domiselna, zapletena in družabna. Pogosto je prisoten tudi altruizem, agresivnost, bojazljivost, kar pa ni nič nenavadnega. Pomembno vlogo ima še vedno družina, hkrati pa vse pomembnejši postajajo drugi otroci. Otroka pri starosti šestih let lahko poimenujemo predšolski otrok, saj je to obdobje, ko gre otrok običajno v vrtec, če ni kakšnih primanjkljajev (zaostankov) glede na posameznikovo razvojno stopnjo. 


SLOVARČEK

  • samopodoba -  skupek predstav, mnenj, ki jih ima človek o samem sebi, zlasti glede svojih lastnosti, sposobnosti.
  • kompetenten - tak, ki temeljito pozna, obvlada določeno področje.
  • iniciativnost - lahko enačimo s pobudo. Kompetenca iniciativnosti se kaže kot aktivno iskanje priložnosti za lasten doprinos k rezultatom, npr. iskanje rešitev problema.
  • altruizem - gre za vedenje, s katerim pomagamo drugim, ne da bi za to pričakovali zunanjo nagrado.
  • agresivnost - napadalnost, nasilnost.
  • bojazljivost - lastnost takšnega, ki mu primanjkuje poguma.

Vir:

  • Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur.) (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
  • Papalia, D. E., Wendkos Olds, S., Duskin Feldman, R. (2003). Otrokov svet: Otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy. - stran 10

KORAK K OTROKU

Naše poslanstvo je ozaveščanje in dajanje podpore ljudem, zato smo se odločili pozornost nameniti zagotavljanju zadostnih, jasnih, preprostih informacij, ki jih potrebujejo mlade družine.